»Lex ne more več bežati pred svojo preteklostjo. Skupaj s sestro Evie namerava t. i. Hišo groze spremeniti v nekaj dobrega. Še prej pa se mora sporazumeti s sorojenci ter se spoprijeti in pomiriti z otroštvom, ki so ga preživeli.«

»Res je rahlo nenavaden občutek – nisem predvidela, da založništvo deluje na ta način. Kadar promoviraš knjigo, si po navadi globoko zakopan v naslednjo ali pa jo celo končuješ.«

»Po spletu okoliščin sestri dobita stanovanje, v katerem lahko živita, a ni najboljše. S svojimi prihodki si najem le težko privoščita – stanovanjska problematika je tako zelo v ospredju.«

»Bojim se, da bi lahko generacija gledalcev, ki ni živela v času dogodkov, fikcijo zamenjala za dejstva.«

»Te knjige magijo predstavljajo kot nekaj, kar je lahko dobro ali škodljivo, kar ni res, pač pa nevarno zavajanje.«

»Moje misli v naravi živijo.«

»Že prva knjiga (Ne bi smel odpreti tistih vrat) dokazuje, da gre za zelo kakovostno in slogovno prepričljivo delo (avtentičen sleng osrednjih oseb, igra z imeni), ki vsakodnevne potegavščine otrok, starih osem let, nadgrajuje s posrednim opozarjanjem na stereotipe ter na pomen ustvarjalnosti in prijateljstva.«

»Gre za zgodbo o zdolgočasenosti, osamljenosti in iskanju prijateljstva v nadvse čudnih okoliščinah. Sam verjamem v dobro ljudi in se mi zaradi dogodkov po svetu včasih zdi, da sem zaradi tega tudi malo naiven. Vseeno verjamem, da z vsako malenkostjo, ki jo naredimo, spremenimo svet na bolje, tudi če nismo zares superjunaki.«

»Serija je najboljša stvar, ki se jima je zgodila v zadnjih 30 letih.«